Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Okrogla miza: HRANA NI ZA TJAVENDAN: v boj proti velikim količinam zavržene hrane

Okrogla miza programa Ekošola in Lidla Slovenija (Altermed, 15. marca 2019) na kateri je sodelovala tudi glavna inšpektorica Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo mag. Saša Dragar Milanovič.

 

Povzetek:

Problematika viškov hrane na eni strani in slabega socialnega statusa mnogih v Sloveniji na drugi strani,  je bil razlog, da je Program  EKOŠOLA, ki ga vodi mag. Gregor Cerar skupaj s trgovsko družbo Lidl, pripravila okroglo mizo v okviru sejma Altermed v Celju.

Name okrogle mize je bil osvetliti problematiko in nakazati rešitve in prikazati dobre prakse, ki že tečejo vsakodnevno v preprečevanju in zmanjševanju zavržkov hrane, osveščanju mladih kako ravnati s hrano in humanitarno dejavnostjo.

Poleg okrogle mize so se na sejmu predstavile številne šole, ki so pokazala kako je moč reciklirati embalažo (tetrapaki) in jo koristno uporabiti za izobraževanje in druge koristne namene. Najuspešnejše šole pri izvajanju eko programa so na prireditvi dobile tudi posebna priznanja in nagrade.

 

Izhodišča za diskusijo na okrogli mizi so bila sledeča:

  • V 2017 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 64 kg hrane. To je sicer 4 % manj kot leto prej, a hkrati kar 11 % več kot v letu 2013.
  • Od skoraj 132 tisoč ton odpadne hrane, ki smo jo lani proizvedli v Sloveniji, je bilo po oceni 38 % užitnega dela, ki bi ga lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili.
  • Največ odpadne hrane- polovica, nastane v gospodinjstvih. Tretjina odpadne hrane nastane v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, npr. v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele. Desetina odpadne hrane pa nastane v distribuciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe idr.

Da je hrana odpadek, je sporno z moralnega, socialnega, okoljskega in ekonomskega vidika. Problem odpadne hrane je posledica sodobnega, potrošniško orientiranega načina življenja, v katerem se soočamo z obiljem. V času naših dedkov in babic bi bila taka okrogla miza brez smisla, so ugotavljali prisotni.

Skrb za zmanjševanje neuporabljene in zavržene hrane se začne že pri kupovanju, nabavi. Bi se jo dalo kupovati bolj pametno, zmerno? Bi lahko bolje načrtovali količine pripravljenih obrokov hrane? Če nam ta ostane neuporabljena – ali jo lahko ustrezno shranimo in  porabimo naslednji dan? In nenazadnje: viške hrane lahko tudi doniramo in tako pomagamo tistim, ki ne živijo v obilju. Možnosti in priložnosti na tem področju je brez dvoma še veliko.

Ker se pereče problematike zavedamo in ker želimo, da so prej omenjene številke v prihodnje vsako leto nižje, je prav, da o tem čim več javno govorimo in da predstavljamo primere dobre prakse ter ljudi, ki se na tem področju trudite z izobraževanjem, ozaveščanjem, dobrodelnostjo, s sistemskimi rešitvami,  pa tudi z lastnim zgledom.

 

Na okrogli mizi so sodelovali:

  • Mag. Saša Dragar Milanovič, glavna inšpektorica na Inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
  • Zdenko Podlesnik, koordinator projekta Donirana hrana pri Zvezi Lions klubov Slovenija,
  • Tina Cipot, vodja službe za korporativno komuniciranje v Lidlu Slovenija,
  • Mag. Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola,
  • Anita Mazij, ekokoordinatorica na Srednji šoli Zagorje,
  • Nataša Kuhelj Rožac iz Dijaškega doma Ivana Cankarja v Ljubljani.


Vsi govorniki so predstaviti aktivnosti na svojih področjih dela, ki jih vodijo. mag. Saša Dragar Milanovič, glavna inšpektorica IRSKGLR je predstavila aktivnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri pomoči in subvencioniranju nabave  tehnične opreme za shranjevanje in transportiranje hrane, ki jo dobrodelne organizacije distribuirajo pomoči potrebnim ljudem.
Prav tako je pohvalila vse trgovske družbe, ki prispevajo hrano za dobrodelne organizacije. Izpostavila je pomen Lions kluba in vlogo gospoda Podlesnika, ki zelo uspešno organizira in skrbi, da donirana hrana pride do humanitarnih organizacij na skoraj celotnem območju Slovenije.
Še posebej pa se je ustavila pri mladih, ki jih je v uvodnem nagovoru tudi pozdravila. Pohvalila je njihovo zagnanost in vztrajnost pri delu na področju ekologije, zmanjševanja zavržene hrane in širjenju zavedanja in odgovornosti do hrane in okolja v katerem živimo.
 

V svojih zaključnih besedah so tudi drugi sogovorniki ugotovili, da je že veliko narejenega, da osveščenost ljudi narašča, a da je potrebno še veliko narediti predvsem pri vzgoji mladih, ki bodo že »jutri« postali nosilci družbe in odgovorne osebe, ki bodo svoje visoke standarde in odnose do ekologije in hrane kot dobrine, že upoštevali kot lastno zavedanje.